Zimski jahalni napotki

Zimsko jahanje je izjemno doživetje, seveda pa moramo upoštevati določena pravila.

Tudi v zimskem času gredo konji zelo radi na ježo po naravi. Ježa po puhastem snegu je nekaj nepozabnega in predstavlja povsem drugačno izkušnjo. Konji se sicer malo bolj utrudijo, vendar obožujejo hladnejše dneve, ko narava spi. Krasni tereni ob zamrznjeni reki Sori ali pod Osolnikom, nudijo čudovite zimske razglede in spokojno tišino.

Naš Dejan, Tjaša, Veronika in Katra nadobudno spremljajo kakšne so razmere na terenu in se na podlagi slednjega odločijo ali je ježa varna ali ne. Ježa v odprti – nepokriti maneži se prav tako izvaja takrat, ko inštruktorji jahanja določijo, da so pogoji v maneži dobri in lahko zagotovimo varnost.

Šola jahanja torej poteka po rednem urniku. V kolikor pa razmere niso dovolj dobre, vas vsaj eno uro pred vašim terminom obvestimo, da jahanje odpade in vam ponudimo nadomestni termin v naslednjih sončnih dneh.

 

Oblačila jahačev v zimskem času:

  • Na glavo si dajte kapo ali trak, ki se dobro prilega pod jahalno čelado,
  • šal okrog vratu oz. smučarska podkapa
  • pod jahalnimi hlačami in jakno imejte smučarsko termo perilo
  • tople visoke nogavice ter zimske čevlje (gojzarje, itd.)
  • Tople rokavice

Za dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo na telefonski številki 030 433 536 ali preko elektronske pošte info@domacijalusina.si

Preživite dan v zimski idili z našimi kosmatinci 🙂

Jesenski jahalni napotki

Jesen in pisana narava ter bogat gozd vabita

 

Dragi naši jahači,

kot vsak letni čas, vam tudi za jesen damo nekaj namigov, kako se primerno obleči, da boste uživali v barvah jeseni.

Naši namigi:

  • jeseni oblečemo dolge oprijete hlače. Dolge hlače nas zaščitijo, da nas sedlo ne ožuli. Lahko se preoblečete tudi v naši jahalni kopalnici.
  • Super fino je, če imamo vodoodporen anorak, saj je oblačno vreme in občasno pršenje bolj pogosto. Poleti nas osveži, jeseni pa nas lahko prehladi. Anorak je idealna rešitev.
  • Obutev mora biti vsekakor primerna. Nič nas ne moti če pridete na našo Domačijo v “petkah” 🙂 Le za preobuti imejte nogavice ter primerno obutev (jahalni čevlji, pohodni čevlji, itd.). Brez primerne obutve vam žal ne moremo dovoliti v bližino konj, saj se gre za vašo varnost. Gamaše vseh velikosti imamo pri nas.
  • Za vse mladoletne je pri nas želvica obvezna, zato jih tudi imamo na zalogi. Za vas odrasle pa je priporočljiva, vendar ni obvezna. Tudi za vsa je na zalogi 😉
  • Topli napitki (kava, čaj ali kakav) so na voljo na našem avtomatu v sedlarni.

V kolikor je vreme preveč slabo (močno deževje), vsaj vsaj eno uro pred jahanjem obvestimo.

Za več informacij pa kar povprašajte naše inštruktorje jahanja, saj vam bodo z veseljem pomagali z bolj detajlnimi informacijami.

Pa lepo jesen in polno košaro gob vam želimo 🙂

Ekipa Domačije Lušina

BLAGOSLOV KONJ v soboto 26.12.2016 ob 11.00 uri ponovno v Gostečah

905308_10151346763207617_1356924196_oLansko leto smo prvič po 100 letih vrnili v naši vas, Gosteče, tradicijo žegnjanja konj.

Tokrat bo BLAGOSLOV KONJ v soboto 26.12.2016 ob 11.00 uri kar pri nas na naši Domačiji. “Žegnjanje” bo priredil župnik Jože Čuk. Lepo vabljeni vsi tako s konji, kot tudi brez.

Nekaj o prazniku sv Štefana…

Sveti Štefan je postal zavetnik konj in živine nasploh, ter nadomestil tovrstno božanstvo indoevropskih ljudstev. Krščanstvo ni moglo takoj izničiti vseh poganskih verovanj, zato jih je prilagajalo. Na dan svetega Štefanakmetje peljejo blagoslovit lepo okrašene konje. Z njimi jezdijo okoli cerkve in jih blagoslovijo pred njo, pri obredu blagoslovijo še vodo in sol. Sol potresejo po polju in hkrati kropijo z blagoslovljeno vodo, “da suho vreme ne bi škodovalo”.

Sveti Štefan, mučenec, je bil rojen okoli Kristusovega rojstva, mogoče v Jeruzalemu, kjer naj bi leta 33 tudi umrl. Dandanes ga častimo kot zavetnika konj, konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev in kletarjev. Pomagal naj bi zoper glavobol, pri zastajanju kamnov, zbadanju in obsedenosti. Že od četrtega stoletja dalje ga praznujemo dan po božiču. Sveti Štefan se je še posebej odlikoval pri opravljanju službe diakona, bil je izreden govorec, delal pa je tudi čudeže in znamenja.

Sv. Štefan v pesmi pravi, da se je “rodil en kralj čez kralje vse, tudi čez kralja Herodeža”. “Herodežka” Štefana posluša. Pesem ji seveda ni po godu, zato hlapcem ukaže, naj Štefana ujamejo in ga v gozdu privežejo ob bukev. “Perdirjal bode divji konj, ujedel bode Štefana.” Hlapci so ubogali, divji konj je pridirjal, toda “Štefan je storil sveti križ”, konj pa je postal krotek. Štefan se je odpasal, naredil uzdo, zajahal konja in odjezdil ‘pod beli grad’.


(Fotografije so simbolične. Naše fotografije pa bodo objavljene po žegnjanju.