Jesen in pisana narava ter bogat gozd vabita

 

Dragi naši jahači,

kot vsak letni čas, vam tudi za jesen damo nekaj namigov, kako se primerno obleči, da boste uživali v barvah jeseni.

Naši namigi:

• jeseni oblečemo dolge oprijete hlače. Dolge hlače nas zaščitijo, da nas sedlo ne ožuli. Lahko se preoblečete tudi v naši jahalni kopalnici.
• Super fino je, če imamo vodoodporen anorak, saj je oblačno vreme in občasno pršenje bolj pogosto. Poleti nas osveži, jeseni pa nas lahko prehladi. Anorak je idealna rešitev.
• Obutev mora biti vsekakor primerna. Nič nas ne moti če pridete na našo Domačijo v “petkah” 🙂 Le za preobuti imejte nogavice ter primerno obutev (jahalni čevlji, pohodni čevlji, itd.). Brez primerne obutve vam žal ne moremo dovoliti v bližino konj, saj se gre za vašo varnost. Gamaše vseh velikosti imamo pri nas.
• Za vse mladoletne je pri nas želvica obvezna, zato jih tudi imamo na zalogi. Za vas odrasle pa je priporočljiva, vendar ni obvezna. Tudi za vsa je na zalogi 😉
• Topli napitki (kava, čaj ali kakav) so na voljo na našem avtomatu v sedlarni.

V kolikor je vreme preveč slabo (močno deževje), vsaj vsaj eno uro pred jahanjem obvestimo.

Za več informacij pa kar povprašajte naše inštruktorje jahanja, saj vam bodo z veseljem pomagali z bolj detajlnimi informacijami.

Pa lepo jesen in polno košaro gob vam želimo 🙂

Ekipa Domačije Lušina

Lansko leto smo prvič po 100 letih vrnili v naši vas, Gosteče, tradicijo žegnjanja konj.

Tokrat bo BLAGOSLOV KONJ v soboto 26.12.2016 ob 11.00 uri kar pri nas na naši Domačiji. “Žegnjanje” bo priredil župnik Jože Čuk. Lepo vabljeni vsi tako s konji, kot tudi brez.

Nekaj o prazniku sv Štefana…

Sveti Štefan je postal zavetnik konj in živine nasploh, ter nadomestil tovrstno božanstvo indoevropskih ljudstev. Krščanstvo ni moglo takoj izničiti vseh poganskih verovanj, zato jih je prilagajalo. Na dan svetega Štefanakmetje peljejo blagoslovit lepo okrašene konje. Z njimi jezdijo okoli cerkve in jih blagoslovijo pred njo, pri obredu blagoslovijo še vodo in sol. Sol potresejo po polju in hkrati kropijo z blagoslovljeno vodo, “da suho vreme ne bi škodovalo”.

Sveti Štefan, mučenec, je bil rojen okoli Kristusovega rojstva, mogoče v Jeruzalemu, kjer naj bi leta 33 tudi umrl. Dandanes ga častimo kot zavetnika konj, konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev in kletarjev. Pomagal naj bi zoper glavobol, pri zastajanju kamnov, zbadanju in obsedenosti. Že od četrtega stoletja dalje ga praznujemo dan po božiču. Sveti Štefan se je še posebej odlikoval pri opravljanju službe diakona, bil je izreden govorec, delal pa je tudi čudeže in znamenja.

Sv. Štefan v pesmi pravi, da se je “rodil en kralj čez kralje vse, tudi čez kralja Herodeža”. “Herodežka” Štefana posluša. Pesem ji seveda ni po godu, zato hlapcem ukaže, naj Štefana ujamejo in ga v gozdu privežejo ob bukev. “Perdirjal bode divji konj, ujedel bode Štefana.” Hlapci so ubogali, divji konj je pridirjal, toda “Štefan je storil sveti križ”, konj pa je postal krotek. Štefan se je odpasal, naredil uzdo, zajahal konja in odjezdil ‘pod beli grad’.

(Fotografije so simbolične. Naše fotografije pa bodo objavljene po žegnjanju.

Če bi se znašli sami v naravi, bi znali preživeti? Bi vedeli, katere plodove lahko zaužijete in katere ne? Bi znali zakuriti ogenj (varno, seveda)? Pa bi znali tudi naučiti koga drugega, kaj lahko uporabi za preživetje? No, otroci iz Srečne hiše – otroci iz rejniških družin, ki jih je Srečna hiša pripeljala k nam v Gosteče pri Škofji Loki – so to spoznali minulo soboto, 24. septembra, ko smo jim pripravili pester program.

Otroci pa so poleg tega, kako preživeti v naravi spoznali tudi, s katero barvo se ‘oborožiti’, ko jim manjka poguma (z rdečo), ko bi radi bili bolj veseli (z rumeno) ali ko bi se želeli sprostiti (z zeleno). Pogum so že kmalu premagovali s spuščanjem po zajli sredi gozda, kjer so se preizkusili tudi v lokostrelstvu z loki, izdelanimi iz vej, timski duh pa so krepili z vajami po metodi Čarobni otroci.

Nenazadnje pa so seveda poskrbeli tudi za konjička, ki so ju nato jahali, to sta bila kobila Atlanta in kastrat Indi; velika večina jih je tako osedlala in sedla na konja prvič v življenju. Izlet na našo Domačijo Lušina je tako vsem skupaj, tako otrokom kot njihovim rejnikom, prinesel čudovit dan poln novih izkušenj, od tega, kako premagati lasten strah, do tega, kako skuhati nadvse okusen in zelo zdravilen čaj kar s plodovi iz domačega gozda.

Namig: Naberemo jelkine vejice in jih kar cele in sveže damo kuhat, čaj pa po okusu sladkamo. Oljni madeži, ki jih bomo videli na površini, so smolnati in bodo nase vezali strupe iz našega telesa.

Zahvala celotni naši ekipi, predvsem pa naši super inštruktorici jahanja Tjaši ter njenim asistentkam (Za ta dan) Maji, Neji ter Maruši, Branetu T. Červeku in njegovemu asistentu Andreju (preživetje v naravi S.S.F.N Special forces training) pa Tanji Garvas (Čarobni otroci) ter Klari in Tjaši (Geoss pustolovski park).