Živijo! Sem Veronika Kovač. Nad konji me je najbolj navdušila moja mami in takoj, ko sem začela jahati sem vedela, da me bodo konji spremljali celo življenje.
Pred dvanajstimi leti smo kupili starejšo kobilo Ložo pasme haflinger, ob kateri smo skozi leta nabirali znanje jahanja, na vsake toliko časa pa smo jo tudi vpregli. Kasneje smo ugotovili, da je postala Loža premalo za nas in smo kupili še kastrata. Bil je toplokrvni križanec po imenu Ronson. Ronson je bil bolj zahteven ter plašen konj in takrat sem se začela učiti pravilno jahati ter pridobivati njegovo zaupanje s pomočjo naravnega konjarstva ter Parelli-ja.
Tako sem leta 2009 opravila jahač 1 in jahač 2 ter leto pozneje licenco za endurance. Jahala sem večinoma po terenu, poleti pa smo se hodili kopati v reko Soro. Dve leti sem tekmovala endurance, nehala pa sem, ker sem imela polne roke dela s šolo (srednjo veterinarsko šolo), ter ujahovanjem novega konja Skya.
Po zaključeni srednji šoli, sem se vpisala na GRM center biotehnike in turizma – Novo Mesto, smer upravljanje podeželja in krajine, kjer je poudarek tudi na konjereji. Tu sem se navdušila tudi nad kovanjem in se kasneje pri Tilnu Ravniku začela resneje učiti.
V Novem Mestu sem začela trenirati dresuro pod vodstvom Urške Bratkovič in preskakovanje ovir pod vodstvom Matjaža Krajnca. 2014 sem naredila licenco za dresuro, 2015 pa licenco za preskakovanje. Udeležila sem se parih tekem in dosegla lepe rezultate, v vseh letih sem se udeleževala tudi tekem spretnostnega jahanja, zadnje tri leta pa tudi na tekmah vpreg, kot sovoznica vozniku Dejanu Jančarju.