Tea na Palmi (preskakovanje ovir)Pozdravljeni ljubitelji konj!
Sem Tea Žnidaršič iz Ljubljane. Že v ranem otroštvu sem se zanimala za živali, predvsem konje. Starši so uslišali mojo željo in me pri mojih 6 letih peljali k njihovemu znancu, ki je imel konje. Takrat se je moja želja po druženju s konji samo še stopnjevala. Začela sem iskati načine, kako bi se čim več naučila o konjih in jahanju. V bližini našega doma sem zagledala letak o ponudbi poučevanja jahanja. Poklicala sem in začela se je moja zgodba konjeništva. Poučeval me je poklicni kaskader na konjih, ki so bili naučeni vseh možnih trikov za namen snemanja filmov. Bilo je zelo pestro, divje in zabavno. Starši so videli, da mislim resno. Pri mojih 8 letih so mi kupili 6 letno kobilo Palmo, polkrvno angležinjo, bivšo galoperko, ki je bila z mano 28 let. Sledili so še nakupi ostalih konj in z namenom, da bi pokrili stroške smo začeli nuditi poučevanje jahanja. Vse skupaj je peljalo dalje in odločili smo se, da odpremo svoj konjeniški center. Tako je leta 1991 nastal konjeniški klub Cerle na Brdu v Ljubljani. Nudili smo pestro ponudbo; šolo jahanja, trening športnih konj, ujahovanje mladih konj, vzrejo, vožnjo s kočijo, oskrbo privatnih konj, terensko jahanje, aktivne počitnice za otroke v družbi konj in še marsikaj v povezav s konji. Glavni disciplini sta bili dresura in preskakovanje ovir, preizkusili pa smo tudi galopski šport. V tem obdobju sem pridobila ogromno izkušenj in znanja o konjeništvu. Pri 14 letih sem začela tekmovati v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir. V moje začetke tekmovanj me je vpeljala moja kobila Palma. Kasneje sem tekmovala z raznovrstnimi konji, največ pa s konjem Saigonom, ki ima sedaj 30 let. Leta 1998 sem opravila izpit za naziv inštruktorja jahanja pri Konjeniški zvezi Slovenije in od takrat poučujem jahanje. Želela sem tudi nadgraditi svoje znanje in se vpisala na Biotehniško fakulteto, smer živinoreja. Med študijem sem se nekajkrat preizkusila tudi na mednarodnih tekmovanjih za študente po Evropi. Glavno prakso smer konjeništva pa sem opravila v mestu Hannover, Nemčija, kjer je bila glavna športna disciplina military. Na našo žalost smo kasneje morali zapreti naš klub zaradi prostorskih problemov. Tako se je moja pot nadaljevala s sodelovanji z različnimi konjeniškimi klubi v Ljubljani in okolici. Svoje znanje jahanja sem dopolnjevala predvsem pri : Matjažu Čiku, Acu Slaviču in Neži Šarc. Z željo po še več znanja v konjeništvu sem se zopet vpisala na magistrski študij na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani. Izkoristila sem priložnost in del študija o konjeništvu opravila na švedski univerzi v mestu Uppsala. Sedaj zaključujem magistrsko nalogo na temo etologija konj.
Moje veliko zadovoljstvo je, ko uspem svoje znanje in izkušnje prenesti na ljudi, da lahko s konjem sodelujejo na varen in spoštljiv način.
Galop na Saigon-u