Moje ime je Tina Burger in s konji se ukvarjam, pravzaprav družim že 32 let.

Prvi koraki so se začeli pri mojih devetih letih, ko so me starši vpisali v konjeniški klub pri Ljubljanskem barju. Tam sem se poleg jahanja naučila tudi osnov oskrbe. Skupaj z drugimi člani smo čistili bokse, spravljali seno, napajali (napajalnikov konji niso imeli), hranili, skrbeli smo za čistočo okolice in klubskih prostorov.  Krotke šolske konje in ponije v varni in strokovni jahalni šoli takrat še ni bilo enostavno najti. Zato smo se učili na “upokojenih” dirkalnih konjih, ki pa so na prostem še vedno radi pokazali svoje veselje do (hitrega) teka. Ni pa jih preveč skrbelo, če jahač še ni bil vešč v hitrih disciplinah. Jezdec je torej moral torej stisniti zobe (in noge) ter upati na srečen izzid dirke.

Zatem sem nekaj znanja nabirala po različnih jahalnih šolah v Ljubljani in okolici. V jahalnem klubu Cerle (ki zdaj ne obratuje več) sem se pričela učiti osnov preskakovanja ovir. Opravila sem tekmovalno licenco za tekmovanja v preskakovanju ovir in dresurno jahanje. Doma so videli mojo gromozansko vnemo, se povezali z strokovnjaki na tem področju in tako sem prišla v kontakt z mojo trenerko Ireno Drobnič. Vzela me je pod svoje okrilje in s svojo prvo kobilo sem se lahko pričela udeleževati tekmovanj v preskakovanju ovir in dresuri.

Za mojo prvo kobilo sta prišle še dve in imeli smo kar lepe rezultate. Izpostavila bi več prvih (pa tudi drugih in tretjih) mest v kategorijah A in L v preskakovanju ovir. S svojo tretjo kobilo sva dosegli zmago na državnem prvenstvu za mlade konje. Tekmovala sem vse do vključno kategorije M, nato pa s tekmovanji prenehala. Kot 23 letna sem prevzela status zasebnega športnega delavca in se 10 let intenzivno ukvarjala s konji. Opravila sem licenco za inštruktorja jahanja. Poučevala sem v jahalnih šolah, pisala članke v Revijo o konjih in Horses Slovenija, ujahovala mlade konje, jahala lastniške konje in jih pripravljala na tekmovanja.

Status športnega delavca sem zatem zaradi izobraževanj na drugih področjih opustila, vendar še vedno z veseljem aktivno poučujem mlade jahače – tako pravilne tehnike jahanja kakor tudi prijaznega in spoštljivega odnosa do konja.

 

Nazaj na stran “Šola jahanja”